Znani Trebanjci

1. Janez Strel, prepesnjevalec in duhovnik, se je rodil 23. 9. 1790 v Mokronogu, po gimnaziji v Novem mestu obiskoval bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil posvečen, nato pa je služboval v mnogih krajih, nazadnje v Trebnjem, kjer je 30. 4. 1847 tudi sklenil svojo življenjsko pot. Leta 1836 je po tuji predlogi priredil pesem Popotnik, ki je zaradi napeva ponarodela in bila ena najbolj priljubljenih točk na čitalniških prireditvah po vsej Sloveniji. Za moški zbor jo je kot narodno priredil Anton Foerster.
2. Janez Verbič, zdravnik, je bil leta 1768 rojen v Trebnjem in tukaj 24. 6. tudi krščen. Študiral je medicino na Dunaju, na Zavodu za veterino pa se je izpopolnjeval še v veterinarski stroki. Po opravljenem izpitu je bil leta 1807 imenovan za učitelja veterine na medikokirurškem liceju v Ljubljani, nato pa predaval še sodno medicino, nauk o prvi pomoč in anatomijo. Svojo življenjsko pot je sklenil 2. 2. 1849 v Ljubljani.
3. Matija Tomšič, orglavec, učitelj in ljudski pevec, se je rodil leta 1783 v Mokronogu, kjer je kot organist sprva tudi poučeval. Čez nekaj let je učil v Trebnjem, kjer je ostal najdlje in bil imenovan za vzornega učitelja, bil pa je tudi priložnostni pesnik, najbolj znana je njegova dolenjska zdravica Prijatlji, zdaj vesel´bodimo. Svojo življenjsko pot je sklenil v Trebnjem leta 1850.
4. Jožef Rozman Trebanjski, duhovnik in pisatelj, se je rodil 11. 2. 1801 v Ljubnem na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je študiral tudi filozofijo in teologijo nato pa služboval v več krajih, nazadnje je bil župnik in dekan v Trebnjem, kjer je 10. 7. 1871 tudi sklenil svojo življenjsko pot. Napisal je tri nabožne knjige: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! ali mnoge molitve, v katerih po Jezusovim nauku Očeta, ki je v nebesih, vsiga prosimo, kar vsak dan za dušo in telo potrebujemo (1835), Posvečeno bodi tvoje ime ali nauki in molitve za mlade ljudi, zlasti za otroke, pridan je tudi katekizem ( 1836) in Oče naš, kateri si v nebesih, ali molitvice k časti nebeškiga Očeta ( 1836), sodeloval v Bleiweisovih Novicah, s cerkvenimi govori pa tudi v Slovenskem prijatelju. V njegovi zapuščini se je našel prepis Prešernove pesmi Romarska v bohoričici in je verjetno prvi osnutek te pesmi.
5. Janez Mandlin, orglarski mojster, se je rodil 18. 8. 1818 v Ljubljani, orglarstva pa se je naučil pri oglarskem mojstru Rumpelu v Kamniku in pozneje na Bavarskem. Po vrnitvi na Kranjsko, je Rumpel dokončal orgle za dobrniško cerkev, Mandlin pa jih je vanjo postavil. Prve samostojne orgle je napravil leta 1852 za trebanjsko cerkev, nato pa so sledile še druge orgle po Dolenjskem in po Sloveniji. Svojo orglarsko delavnico je najprej imel v Ljubljani, kasneje pa jo je preselil v Trebnje, kjer je 29. 10. 1891 tudi sklenil svojo življenjsko pot.
6. 6. Emanuel Tomšič, učitelj, pesnik, politik in trebanjski župan, se je rodil 26. 3. 1824 v Trebnjem. Šolal se je pri očetu Matiji, nato opravil učiteljski tečaj v Celju ter leta 1845 dobil spričevalo za opravljanje šolskega pouka. Najprej je bil pomočnik pri očetu v Trebnjem, po njegovi smrti postal začasni učitelj in bil nato premeščen v Vipavo, Gorenji Logatec in nazadnje v Mirno peč, kasneje pa se je učiteljski službi odpovedal in bil nekaj let trebanjski župan. Svoje pesmi je objavljal v Novicah in Zgodnji danici, najbolj znani pa sta sonet Korun (1848) in ep Murdoha kamen na Mulu (1849). Svojo življenjsko pot je sklenil 29. 6. 1881 v Trebnjem.
7. Matej Frelih, pesnik, župnik in dekan, se je rodil 11. 9. 1828 v Lozicah pri Vipavi. Po končani gimnaziji se je posvetil študiju teologije in služboval v Spodnji Idriji, Stari Loki, na Premu in v Laščah, nato pa je bil od leta 1885 do smrti 1. 2. 1892 župnik in dekan v Trebnjem. Že med študijem je v Novicah objavil smešno povest Jurček gre na ptuje, ki je bila večkrat ponatisnjena, poezija pa mu je bila igrača. Bil je urednik lista Daničica, kot bogoslovec pa je izdal delo Nar lepši dan ali vredno praznovanje prviga svetiga obhajila. V rokopisu je zapustil 6 zvezkov pesmi, vrednost pa so ohranile le nekatere nabožne pesmi in žalostinke.
8. Franja Tomšič, mati generala in pesnika Rudolfa Maistra, rojena leta 1834 v Trebnjem, je izhajala iz ugledne trebanjske družine Tomšičev. Njen oče je bil učitelj Matija Tomšič, Franja pa je bila nadarjena za pripovedovanje. Na stara leta se je preselila k sestri Matildi na Unec, kjer je leta 1922 umrla, bila pa je tudi vneta narodnjakinja in kot takšna v časteh med domačini.
9. Franc Tomšič, gradbeni inženir, se je rodil 28. 8. 1838 v Trebnjem, nižjo realko obiskoval v Ljubljani, tehniško visoko šolo pa v Gradcu. Študij tehnike je nadaljeval v Pragi in na Dunaju, kjer je opravil tudi profesorski izpit iz mehanike, opisne geometrije in stavbarstva. Bil je učiteljski pripravnik na ljubljanski višji realki ter nato stopil v državno železniško stavbno službo in načrtoval več železniških prog na Hrvaškem (Zagreb – Karlovec, Karlovec – Reka, Divača – Pulj) . Izdelal in izvedel je načrt za kanalizacijo Zagreba, gradil ceste in mostove ter leta 1904 postal mestni višji inženir in mestni tehniški svetnik. V Zagrebu je 9. 1. 1917 tudi sklenil svojo življenjsko pot.
10. V Ribniški župniji se je 10. 6. 1844 rodil slikar Peter Prijatelj, ki je večino prostega časa porabil za slikanje in ustvaril več oljnih slik za razne cerkve, svojo življenjsko pot pa sklenil 18. 8. 1871 v Trebnjem, kjer je bil na začasnem pokoju.
11. 27. 4. 1845 se je v Trebnjem rodil Viljem Ogrinc, sodnik in astronomski pisatelj, ki je po maturi na novomeški gimnaziji študij nadaljeval na Dunaju, v Gradcu pa opravil sodniški izpit. Že kot osmošolec je začel v Novicah objavljati poljudnoznanstvene razprave s področja astronomije: Nekaj o luni (1863), O utrinkih (1863), Nekaj o soncu (1846), nekaterim drugim člankom pa je dodal opombe in popravke. Po odhodu iz Novega mesta okoli leta 1870 je prenehal objavljati članke o astronomiji, se popolnoma posvetil sodniškemu delu, svojo življenjsko pot pa sklenil 22. 5. 1883 v Ljubljani.
12. Karel Poglajen, podobar, se je rodil 31. 12. 1841 na Otočcu pri Novem mestu in umrl 10. 8. 1890 v Trebnjem, kamor se je leta 1887 preselil iz Šentruperta, kjer je imel delavnico. Izdelal je več oltarjev, tabernakljev in kipov, v delavnici pa mu je kratek čas pomagal tudi Alojz Gangl.
13. Matilda Tomšič – Sebenikar, pesnica, pripovednica in narodna delavka, se je rodila 13. 2. 1847 v Trebnjem učitelju Matiju Tomšiču. Pisala je v prve letnike Vrtca, kasneje v Slovenko, Zvonček in Edinost, njene pesmi pa imajo večinoma pripovedni in humorni značaj. Bila je zagnana narodna delavka in predsednica odbora Ciril – Metodove družbe na Rakeku, kjer je 12. 9. 1933 tudi sklenila svojo življenjsko pot.
14. Karel Friderik Jožef Strahl, zbiratelj umetnin in starin, se je rodil 12. 9. 1850 v Trebnjem zbiralcu starin Edvardu Jožefu in Ceciliji, rojeni Petteneg. Po gimnaziji v Ljubljani se je odločil za študij prava v Gradcu, kot sodni avskultant (prisednik brez glasovalne pravice)je služboval v Ljubljani in Novem mestu, kot pristav (pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi) pa na okrajnem sodišču v Mokronogu. Po upokojitvi se je naselil v Staro Loko na Gorenjskem, kjer je 24. 12. 1929 tudi umrl. Že po maturi je pričel zbirati starine in umetnine po Gorenjskem in pomagal očetu pri urejanju domače zbirke. Kasneje je bila ta edinstvena zbirka zaradi številnih dedičev prodana in ni v celoti ostala v Sloveniji, veliko pa sta odkupila Narodni muzej in Narodna galerija v Ljubljani.
15. V Starem trgu se je leta 1873 rodila učiteljica, publicistka in urednica Ema Peče, ki je končala učiteljišče in do upokojitve službovala na dekliški osnovni šoli v Ljubljani. Pred prvo svetovno vojno je urejala mesečnik Naše gospodinje, prilogo Slovenca, kasneje pa se preselila v Ljubljano, kjer je leta 1965 tudi umrla.
16. Minka Govekar – Vasič, učiteljica, publicistka in prevajalka ter aktivistka za pravice žensk, se je rodila 28. 10. 1874 v Trebnjem. Že med izobraževanjem za učiteljico je nasprotovala krivicam, ki so se zgodile slovenskim gojencem in se borila za uveljavljanje slovenskega jezika v izobraževalnem sistemu. Po zaključenem šolanju je poučevala slovanske jezike v Mirni peči in kmalu pričela tudi s prevajanjem. Poročila se je s pisateljem Franom Govekarjem in se posvetila pisanju o ženskem gibanju, kulturnih in književnih temah, gospodinjstvu, vzgoji in higieni. S knjigo Dobra kuharica je sooblikovala kuharsko izrazoslovje, urejala pa je tudi mesečnik Slovenska gospodinja. Za gledališče je prevedla več kot 50 iger ter bila dolgoletna tajnica in predsednica Slovenskega splošnega ženskega društva. Minka Govekar je umrla 10. 4. 1950 v Ljubljani kot ena izmed najpomembnejših osebnosti ženskega gibanja na Slovenskem.
17. Ivan Vasič, pravnik in publicist, se je rodil 2. 11. 1882 v Trebnjem. Po končani novomeški gimnaziji, kjer je bil kot dijak član Kettejeve literarne zadruge, se je odločil za študij prava na Dunaju in nato služboval v Novem mestu in v Ljubljani ter kasneje odprl samostojno odvetniško pisarno. Zaradi delovanja v OF in podpiranja partizanskega gibanja je bil med vojno aretiran in odpeljan v taborišče na Rabu, po vrnitvi pa se je udeležil kočevskega zbora, bil izvoljen v plenum SNOS in bil ponovno aretiran. Po vojni je bil član Vrhovnega sodišča v Ljubljani in novomeškega sodišča, med obema vojnama pa starosta sokolske župe Novo mesto. Objavil je zanimive spomine na Ketteja in Novo mesto, kjer je 19. 10. 1967 tudi umrl.
18. Pavel Golia, pesnik, akademik, dramatik in dramaturg, prevajalec in ravnatelj Drame se je rodil 10. 4. 1887 v Trebnjem. Po končani kadetnici v Karlovcu je bil oficir v Trstu, med prvo svetovno vojno pa je kot stotnik prišel k Rusom in tam po vojni tudi preučeval gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano se je posvetil gledališču in bil dolgoletni upravnik ljubljanske Drame, od leta 1953 pa redni član SAZU. V svojih pesmih nadaljuje izročilo moderne z dekadenčnimi in ekspresionističnimi prvinami, v njegovi dramatiki pa prevladuje obravnava vojne in kmečkega življenja. S pravljičnimi mladinskimi igrami s socialno in narodno tematiko: Petrčkove poslednje sanje, Princeska in pastirček, Jurček in Sneguljčica se je uvrstil med najpomembnejše pisce mladinskih iger. Svojo življenjsko pot je sklenil 15. 8. 1959 v Ljubljani.
19. Januarja 1889 se je v Trebnjem rodil brat Pavla Golie, Adolf Golia, pravnik in pisec člankov, ki je po maturi na novomeški gimnaziji študiral pravo na Dunaju in tam tudi doktoriral. Bil je podpredsednik Zveze električnih podjetij Kraljevine Jugoslavije, član banskega sveta in član ljubljanskega mestnega sveta. Napisal je tudi več člankov narodnogospodarske in socialnopolitične vsebine v razne strokovne revije in liste.
20. Valdemar Seunig, strokovni pisatelj, strokovnjak za konje, nečak Friderika Ireneja Barage (sin njegove sestre Amalije Gressel), se je rodil 8. 8. 1887 v Trebnjem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani nato pa študiral na terezijanski vojaški akademiji na Dunaju. Kot častnik je najprej služboval v Avstriji in Jugoslaviji, kjer je dosegel čin polkovnika, bil pa je tudi izvrsten jahač in poznavalec konj ter njihove vzgoje v tekmovalne namene. V nemščini je napisal več knjig o športu s konji, umrl pa je leta 1976.
21. Lavoslav Struna, novinar, terminolog in lektor, se je rodil leta 1898 v Trebnjem, po končani klasični gimnaziji in vojskovanju na soški fronti najprej delal na Višjem sodišču v Ljubljani, nato pa v upravi železnic. S sodelovanjem pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Delu je postavil temelje slovenskega športnega novinarstva, bil je strokovnjak za tehniško terminologijo, sodeloval v tehniški sekciji terminološke komisije SAZU in pri nastajanju Splošnega tehniškega slovarja 1 in 2. Bil je tudi častni član Združenja športnih novinarjev, vse do smrti leta 1973.
22. Pavel Pehani, ginekolog, se je rodil leta 1899 v Trebnjem. Po diplomi v Gradcu se je kot asistent zaposlil v Ljubljani, kasneje pa postal primarij ginekološko – porodniškega oddelka javne bolnišnice v Celju in ga s presledki vodil vse do upokojitve. Uveljavil se je kot dober porodničar in operater, uvedel je nove terapevtske in diagnostične metode (obsevanje, transfuzija, infuzija, cistoskopija), sodeloval pri vzgoji specializantov in drugega medicinskega osebja, oddelek v Celju pa je pod njegovim vodstvom postal strokovno in upravno vzoren. Pavel Pehani sodi med najvidnejše slovenske ginekologe, svojo življenjsko pot pa je sklenil leta 1964 v Ljubljani.
23. Hubert Pehani, biolog in zdravnik, se je rodil 1. 11. 1900 v Trebnjem. V Ljubljani in na Dunaju je študiral biologijo, medicino pa v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu, nato pa delal na Medicinski fakulteti, kjer je bil izredni in redni profesor ter dekan. Organiziral in uredil je biološki inštitut te fakultete, bil predstojnik, nato pa prvi direktor inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Študentom je predaval embriologijo, histologijo, splošno biologijo, primerjalno anatomijo vretenčarjev in splošno zoologijo, raziskoval pa partenogenezo paličnjakov, neotenijo in metamorfozo pri dvoživkah ter vpliv sevanja na razvoj čebel. Najbolj pomembno je njegovo delo na področju popularizacije biologije, bil pa je tudi prevajalec, urednik in pisec v Proteusu, častni član Prirodoslovnega društva Slovenije, zaslužni profesor, za svoje delo pa je prejel Jesenkovo priznanje. Svojo življenjsko pot je sklenil 24. 2. 1995 v Ljubljani.
24. V Kremenci na Notranjskem se je leta 1901 rodil Jože Pavlin, zdravnik in začetnik sodobnega zdravstva v Temeniški in Mirnski dolini. Po maturi se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, nato pa študij nadaljeval v Gradcu in Beogradu, kjer je diplomiral. Takoj po drugi svetovni vojni je prišel v Trebnje, kjer je imel v svojem stanovanju svojo prvo ordinacijo. Bil je zdravnik za vse in vsakogar; če je bilo potrebno tudi zobozdravnik in kirurg, nikoli pa ni odrekel pomoči. Ko je Trebnje dobilo zdravstveni dom, je dr. Pavlin dobil sodelavce, s katerimi je z veseljem sodeloval vse do svoje smrti leta 1971.
25. France Tomšič, jezikoslovec in leksikograf, se je rodil 20. 3. 1905 v Trebnjem. Doktor slavistike je bil izredni profesor za starocerkvenoslovanščino ter znanstveni svetnik pri komisiji za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis pri SAZU, z nalogo soustvarjanja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Izdal je Starocerkvenoslovansko slovnico in Čitanko za višje razrede srednjih šol ter napisal mnogo člankov o vidnejših slovenskih jezikoslovcih, sodeloval pri redakciji krajevnih imen v Krajevnem leksikonu Slovenije (1968, 1971) ter bil lektor pri raznih časopisih in revijah. Umrl je 5. 5. 1975 v Ljubljani.
26. V Trebnjem se je leta 1913 rodil tudi Edi Serpan, telesnovzgojni delavec in publicist, ki je diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Beogradu in od leta 1943 sodeloval v NOB. Po vojni je bil glavni sekretar Fizkulturne zveze Slovenije in pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo LRS. Napisal je knjigi Orientacijski šport in Telesna vzgoja v osnovni šoli.
27. V Trebnjem se je leta 1916 rodil Miloš Brelih, politik in gospodarstvenik, ki je diplomiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Bil je eden od organizatorjev Radia Kričač, v partizanih načelnik tehnično – organizacijskega odseka agitpropa (agitacijsko – propagandnega oddelka političnih organizacij) IOOF in inštruktor oficirske šole generalnega štaba. Po vojni je bil direktor TAM v Mariboru, direktor za plan pri direkciji zvezne industrije v Beogradu, minister za elektrogospodarstvo LR Slovenije ter sodelavec SAZU v Ljubljani. Za življenjsko delo in še posebej za medvojne zasluge pri delovanju Radia Kričač je tik pred smrtjo leta 2002 prejel Častni znak svobode Republike Slovenije.
28. V Trebnjem se je 27. 2. 1920 rodila vrhunska sopranistka Vilma Bukovec, ki je že v mladosti izkoristila vsak trenutek za petje, zaradi katerega se je med vojno znašla v zaporu v Trebnjem, nato pa še v taborišču Gonars, hkrati pa jo je glas rešil pred taboriščem Dachau. Po opravljeni maturi na Gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani študirala pravo in glasbo, leta 1944 pa je začela peti v ljubljanskem opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko in nastopila v številnih državah sveta. Za svoje delo je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, Bettetovo nagrado in častni znak s srebrnim vencem ter nagrado odličnosti. Je častna občanka občin Metlika in Trebnje.
29. Na Grmadi se je 14. 11. 1920 rodil prvi nadškof in metropolit v samostojni Sloveniji, Alojzij Šuštar, ki je v Ljubljani študiral teologijo, po končanem študiju pa odšel v Rim, kjer je doktoriral iz teologije in bil posvečen v duhovnika. Dalj časa je delal v Švici, bil profesor filozofije in moralne teologije ter ravnatelj semenišča. Po vrnitvi v Ljubljano ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Ob deseti obletnici osamosvojitve je prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije: Zlati častni znak svobode RS. Napisal je več knjig s področja moralne teologije, številne razprave in članke objavil tudi v tujih revijah, do smrti, 29. 6. 2007 pa je bil tudi častni občan občine Trebnje.
30. V letu 1921 se je v Trebnjem rodil tudi Nace Bukovec, utemeljitelj športnega življenja v Trebnjem. Diplomiral je na Srednji fizkulturni šoli v Ljubljani, se kasneje zaposlil kot učitelj telesne vzgoje v Trebnjem, poučeval tudi srbohrvaščino, med gradnjo nove šole pa kot v. d. ravnatelja dosegel, da je bila v Trebnjem zgrajena najbolj moderna telovadnica na Dolenjskem za tisti čas. Organiziral je smučarske tečaje za otroke in odrasle, bil smučarski sodnik na olimpijskih igrah v Sarajevu in postal tudi mednarodni atletski sodnik. Skupaj s Francetom Režunom sta organizirala prvo šolo v naravi in postavila temeljni kamen za to vrsto vzgoje in izobraževanja v Trebnjem. Za svoje delo je prejel Bloudkovo plaketo in številna priznanja na področju športa ter preventive v cestnem prometu. V domačem kraju je leta 2007 tudi sklenil svojo življenjsko pot.
31. 28. 6. 1923 se je v Trebnjem rodil urednik, pesnik in prevajalec, Ivan Skušek, ki je študiral v Ljubljani, bil urednik v Slovenskem knjižnem zavodu, nato pa odgovorni urednik pri Cankarjevi založbi. Izdal je legendarno pesniško zbirko Pesmi štirih, pesmi o osebnem doživljanju vojne, ki jih je objavljal v Mladinski reviji in Besedi pa so izšle posmrtno v zbirki Izgoreli dan. Veliko je prevajal, predvsem iz nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine, predvsem pravljice in zgodovinske romane. Svojo bogato življenjsko pot je sklenil 23. 12. 1976 v Ljubljani.
32. Leta 1924 se je v Trebnjem rodil tudi Ivo Tavčar, novinar in kulturni delavec, ki je po vojni končal Visoko šolo za novinarstvo in diplomacijo, bil novinar v uredništvu Ljudske pravice, pomočnik glavnega urednika Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika, Tedenske tribune in Delavske enotnosti ter predsednik številnih kulturnih organizacij, ki so delovale v tistem času. Bil je široko razgledan humanist, ki se je zavedal, da je vsako življenje vrednota, svojo življenjsko pot pa je sklenil leta 2005 v Ljubljani.
33. V Znojilah pri Zagorju ob Savi se je leta 1926 rodil France Režun, predmetni učitelj zgodovine in v svojem času osrednja kulturna osebnost v občini Trebnje. Bil je med prvimi, ki je poudarjal potrebo po sožitju z naravo in podpiral taborništvo, kot pomočnik ravnatelja se je poglabljal v pedagoško delo in izdal knjigo Naši kraji, ki jo je kasneje posodobil in ji dal naslov Naši kraji, podobe sedanjosti in preteklosti. Svojo ustvarjalnost je razvijal tudi v novelah, črticah, esejih, potopisih, najbolj močan pa je bil v poeziji z Drobci sonca, Občutja in videnja ter Med lučjo in temo. V kulturno zgodovino občine Trebnje se je vpisal tudi kot organizator osrednje občinske knjižnice, za svoje delo pa prejel tudi več priznanj: Žagarjevo nagrado, Čopovo diplomo in Trubarjevo priznanje, rojstna občina mu je posmrtno podelila Grumovo priznanje, po njem pa se v Trebnjem imenuje tudi ulica. Svojo življenjsko pot je sklenil leta 2002 v Trebnjem, kjer je tudi pokopan.
34. Leta 1928 se je v Trebnjem rodil tudi Janez Gartnar, sodnik in ustanovitelj Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral, se vseskozi ukvarjal s pravosodjem, bil predsednik okrajnega sodišča v Trebnjem, nato pa predsednik sodišča za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. V študentskih letih se je kot igralec in režiser veliko ukvarjal z ljubiteljskim gledališčem, bil aktiven v organiziranju prireditev širšega značaja, vsa znanja pa je kasneje uporabil pri nastajanju in širjenju vsakoletnih mednarodnih Taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem. Za svoje delo je dobil številna priznanja, je častni občan občine Trebnje, njegovo najpomembnejše delo pa je ustanovitev Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem, edine takšne zbirke v Sloveniji.
35. V Kamenici pri Krmelju se je 2. 6. 1936 rodil Ivan Gole, utemeljitelj sodobnega gospodarstva v Trebnjem. Najprej se je izučil za kovinarja, se zaposlil v IMV Novo mesto, nato delal v tovarni KRKA, kot 24 – letnik pa je bil imenovan za direktorja novoustanovljenega podjetja Trimo Trebnje in bil njegov direktor 22 let. Dosegel je, da se je Trimo razvil v največjo tovarno industrijskih montažnih objektov v tedanji Jugoslaviji, od 1963 do 1967 in od 1982 do 1985 pa je bil tudi predsednik Občine Trebnje ter ustvaril temelje tudi za drugo gospodarstvo. Zaradi slabih materialnih razmer v mladosti se je izšolal kasneje ob delu, magistriral s področja mednarodne trgovine, s svojim delom pa v trebanjskem gospodarstvu pustil neizbrisno sled.
36. Na Grmadi pri Trebnjem se je 21. 4. 1938 v družini, iz katere je izšel tudi pokojni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, rodila Slavka Kavčič, rojena Šuštar, vrhunska ekonomistka in univerzitetna profesorica. Po diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je doktorirala v Mariboru in se posvetila raziskovanju ekonomske problematike podjetij, predvsem gozdarskih. Objavila je več samostojnih del: Dohodek iz izjemnih ugodnosti in Informacije za ugotovitev dela dohodka, ki izhaja iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev gospodarjenja v gozdarstvu ter številne znanstvene in strokovne članke, ekspertize in elaborate, za svoje delo pa je prejela tudi številna priznanja.
37. V Šempetru pri Novi Gorici se je leta 1946 rodil učitelj, likovni samorastnik, ilustrator in oblikovalec, Lucijan Reščič, ki je bil učitelj na podružnični šoli na Čatežu, dolga leta svetovalec v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu, nato samostojni kulturni delavec in na koncu učitelj na podružnični šoli v Dobrniču. Za njegovo ustvarjalnost je bilo odločilno prijateljevanje z Viktorjem Magyarjem, ki ga je pripeljalo med soustvarjalce Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Začetek njegove ilustratorske poti je pesniška zbirka Franceta Režuna Drobci sonca, kasneje pa je ilustriral še preko 30 drugih del priznanih avtorjev ter se ukvarjal z grafičnim oblikovanjem revij. Bil je mojster v ilustriranju pesniških zbirk, kjer je do izraza prišla njegova liričnost, potrditev njegovemu delu pa je dalo Priznanje Hinka Smrekarja. Svojo ustvarjalno življenjsko pot je sklenil leta 2003.
38. V 1. polovici 17. stoletja je v Trebnjem deloval še stavbar in rezbar Ivan Albertal, ki je bil eden ključnih mož pri preoblikovanju zagrebške katedrale, kasneje pa sta nekaj let na območju krajevne skupnosti delovala tudi v Mokronogu rojen pravnik Oton Papež (1867 – 1940), ki je kasneje postal predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, in Bogdan Osolnik (1920), pravnik in pisatelj, častni občan občine Trebnje in spodbujevalec njenega razvoja, k napredku zaostalega področja pa je veliko prispevala tudi družbenopolitična delavka Mara Rupena Osolnik (1918 – 2003), ki si je za svoje delo prislužila mesto med častnimi občani občine Trebnje. Osnovno šolo v Trebnjem sta obiskovala dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana Iva Zupančič (roj. 1931) in Dare Ulaga (1931- 1987), gledališki in filmski igralec, ki je nastopil v nepozabnih slovenskih nadaljevankah Erazem in potepuh ter Cvetje v jeseni, mladost pa je v naših krajih preživel tudi Miha Japelj (roj. 1935), kemik in univerzitetni profesor, ki je bil dolgo časa zaposlen v Krki, tovarni zdravil v Novem mestu.

Viri:

• Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
• Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
• Občina Trebnje, Alja Rabzelj