ZGODOVINA KRAJA
Staro jedro naselja je na visoki terasi na levem bregu Temenice, novejši deli mesta pa so se razvili na višjih terasah Farovškega in Pavlinovega hriba ter vzdolž in severno od stare ceste Trebnje – Novo mesto.
Območje krajevne skupnosti je bilo naseljeno že v kameni dobi, o čemer govore sledovi jamskega človeka v Veliki jami in ime Ajdovska jama, sledovi prazgodovinskih naselij so bili odkriti na Vrhtrebnjem, iz imena Trebnjega v preteklem času: Praetorium Latobicorum pa razberemo, da je na tem območju živelo keltsko pleme Latobikov.
O izredno gosti naseljenosti v rimski dobi pričajo materialni ostanki: rimski grobovi, napisni kamni, ostanki zidov, novci ali stare posode, ki so bili najdeni v mestu in okolici in ob trasi tedanje glavne rimske ceste. Na to obdobje spominjajo tudi miljni kamen pri Koščakovi hiši, kamniti relief s tremi poprsji v veži župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja ter kamniti lev na vrhu stopnišča pri Trebanjskem gradu, kateri je upodobljen tudi v grbu občine Trebnje.
Po odhodu Rimljanov so se na to območje naselila nova ljudstva, ki so krčila/trebila gozd, od tod tudi ime kraja in občine. Že okoli leta 1000 je nastal Trebanjski grad, ki stoji južno od mesta, v zavetju Bukovja, župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja pa je bila zgrajena leta 1443 v pozno gotskem stilu in je s svojo zelenomodro streho zvonika najbolj opazen del mesta.
V srednjem veku je Trebnje nazadovalo, Valvasor ga je označil za dolgo blatno vas, ob prihodu železnice v naselje (1894) ter z izgradnjo hitre ceste Ljubljana – Zagreb (1958), pa se je pričela hitrejša gospodarska in prebivalstvena rast, ki se nadaljuje tudi danes.
