Opis KS Trebnje

KS Trebnje leži v središču občine Trebnje, v njej živi 4272 prebivalcev v 11 naseljih, od tega v mestu Trebnje, na nadmorski višini 289 m, 3523.

V Trebnjem že skoraj 40 let nudi zavetje številnim samorastniškim umetniškim delom, ki so nastajala na Taborih likovnih samorastnikov, Galerija likovnih samorastnikov, ki je edina zbirka naivne – samorastniške umetnosti v Sloveniji in ena pomembnejših v svetu, v svoji zbirki pa ima že okoli 1000 del. Žive barve in skulpture stalne razstave ter občasnih dodatnih razstav pričarajo prijetno doživetje za vsakogar.

Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen z veliko tablo ob vhodu v mesto z zahodne strani z radijsko vodeno uro, ki kaže točen srednjeevropski čas, poleg table in ure pa je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.

V obdobju 2006 – 2010 je bil na tem območju dokončan poslovilni objekt pri pokopališču, obnovljenih več cest, postavljena javna razsvetljava na Rimski cesti in Vini Gorici ter urejen rekreacijski park Jurčkov gozd. Končana je tudi obrtna cona, opremljeno zazidljivo območje Cviblje, dograjen dom starejših občanov, varstveno delovni center, varovana stanovanja, delno obnovljena osnovna šola, z dograditvijo avtoceste pa se je zmanjšal promet skozi center mesta. Zgrajen je tudi 500 m³ vodohran Pekel, ki je 1. decembra 2010 pričel z obratovanjem.

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2023

V 19. stoletju je število prebivalcev najbolj naraslo na območju Dolenjskega podolja, v bližini glavnega centra Trebnjega z izjemo Grmade, malenkostni upad pa je zaznaven v naseljih, ki so bolj oddaljena: Pekel, Primštal, Repče in Vrhtrebnje. Za 1. polovico 20. stoletja pa je značilna rast prebivalstva v vseh naseljih v krajevni skupnosti, najbolj v tistih blizu Trebnjega, predvsem zaradi prihoda železnice, razvijajoče se industrije in cestne prometne infrastrukture ter ugodnih pogojev za kmetijstvo. Število prebivalcev je v tem obdobju stagniralo le v Gorenjem Medvedjem selu. V 2. polovici 20. stoletja je število prebivalcev upadlo v Dolenjem in Gorenjem Medvedjem selu, na Grmadi, Odrgi, v Primštalu, na Repčah in na Vrhtrebnjem, naraslo pa v Dolu pri Trebnjem, Peklu, Studencu in Trebnjem, kjer se je število prebivalcev v primerjavi s prvo polovico, povečalo za 7 krat. V 21. stoletju pa število prebivalcev ne upada več, prisotna je le stagnacija v Dolenjem Medvedjem selu, Primštalu in na Grmadi, v vseh ostalih naseljih pa število prebivalcev narašča, najbolj na Odrgi, Studencu in v Trebnjem. Leta 2010 je izmed vseh preučevanih let v krajevni skupnosti Trebnje živelo največ prebivalcev, trend rasti števila prebivalcev pa se bo v naslednjih letih še nadaljeval.

Trebnje je razpotegnjeno naselje v dolini srednjega toka Temenice, na obeh straneh njene ob deževju poplavljene ravnice, ki je leta 2010 imelo 3523 prebivalcev. Staro jedro naselja je na visoki terasi levega brega Temenice, kjer se vrstijo nizke pritlične hiše z vmesnimi višjimi stavbami. Na desni strani Temenice stoji le Trebanjski grad in nekaj drugih hiš, nad njim se dviga z gozdom porasli Trebni vrh (581 m), tik nad gradom pa poteka nova avtocesta Ljubljana – Zagreb. Trebnje se je v 20. stoletju razraslo na terase in po pobočju Pavlinovega in Farovškega hriba ter vzdolž glavne ceste skozi Trebnje proti vzhodu in zahodu. Leta 1965 je kraj dobil moderno šolsko poslopje, ki dominira na vrhu Farovškega hriba, v mestu pa je pomembno križišče prometa: železnice proti Sevnici ter ceste proti Litiji in Žužemberku ter dva priključka na obeh koncih naselja (vzhodni in zahodni) na avtocesto Ljubljana – Zagreb.

Zaradi pomembne lege na križišču starih poti proti Ljubljani ter v Savsko, Mirnsko in Krško dolino, je bilo področje Trebnjega že zgodaj naseljeno. V rimskem času je bila tu in v smeri proti Štefanu večja naselbina Praetorium Latobicorum, ob izkopavanjih pa so odkrili več napisnih kamnov, novcev, ostankov rimskih stavb, kloako in miljnik, ki je vzidan ob vogal Koščakove hiše.

Trebnje se prvič omenja že leta 1163, kraj pa je najbolj trpel v času turških vpadov, zlasti leta 1528. Ob uvedbi redne poštne zveze med Ljubljano in Karlovcem je postal pomembna vmesna postaja, kljub temu pa je bil le manjše krajevno upravno in gospodarsko središče, do zadnje vojne pa je bil sedež sodnega okraja. Leta 1941 se je kljub močni italijanski delegaciji tu pripravljala oborožena vstaja proti okupatorju. Ob ustanovitvi Gubčeve brigade na Trebelnem se ji je pridružilo veliko Trebanjcev, 15. 5. 1944 pa je Cankarjeva brigada Trebnje za kratek čas osvobodila. V mestnem parku je spomenik padlim v NOB, pod pokopališčem pa spomenik talcem.

Po letu 1968 je kraj v širšem prostoru postal znan po Taboru likovnih samorastnikov, kjer se vsako leto zberejo umetniki iz številnih držav in kontinentov. Dela s taborov hrani Galerija likovnih samorastnikov, ki že skoraj 40 let nudi zavetje številnim samorastniškim umetniškim delom. Je edina zbirka naivne – samorastniške umetnosti v Sloveniji in ena pomembnejših v svetu, v svoji zbirki pa ima že okoli 1000 del. Žive barve in skulpture stalne razstave ter občasnih dodatnih razstav pa pričarajo prijetno doživetje za vsakogar.

V središču Trebnjega stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na mestu starejše prednice, prafara pa se prvič omenja že leta 1163. Je poznogotska triladijska ravnostropna stavba, ki je bila leta 1645 preobokana, v 2. polovici 18. stoletja pa so ji prislonili nov prezbiterij. Glavni oltar z Langusovo sliko Marijinega vnebovzetja je delo rezbarja Janežiča, križev pot pa je Langusov. V prezbiteriju so Koželjeve freske, v ozki odvisnosti z arhitekturo cerkve pa je nastala klet v župnišču, danes preurejena v zimsko kapelo. V vežo cerkve je iz rimske dobe vzidan relief treh poprsij, v stavbo župnišča pa je vzidan del napisnega kamna iz Jupitrovega svetišča. V letih 1799 – 1824 je bila cerkev domača župnija Friderika Barage, katerega kip stoji pred cerkvijo. Na zunanji južni steni cerkve je vzidan nagrobnik družine Gressel, ki je bila družina Baragove sestre Amalije, na severni strani cerkve pa je spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Med cerkvijo in župniščem je bilo leta 1964 najdeno tudi praslovansko pokopališče in ostanki kanalizacije večje rimske zgradbe.

Trebanjski grad, ki stoji v strmem bregu pod avtocesto Ljubljana – Novo mesto, je bil domnevno zgrajen že okoli leta 1000, prvotno pa so ga imeli gospodje Trebanjski s Koroške, ki so se v 12. stoletju večkrat omenjali. Pozneje je pripadel Ortenburžanom, od 1418 Celjanom, od 1456 Habsburžanom, za njimi pa so ga prevzeli Svibenjski, Gallenbergi in Sauerji, ki so bili vneti luterani. Pred vojno je bil v lasti Čeha Evgena Souvalyja, po drugi svetovni vojni so v gradu uredili stanovanja, danes pa je poslopje prazno. Grad je bil večkrat prezidan, do danes pa se je ohranil četverokotni stolp, ki morda stoji na rimskih temeljih, okrogli stolp iz časa turških vpadov ter levo in desno krilo, ki sta iz začetka novega veka. Ob vhodu na dvorišče je sfinga, ki jo je upodobil že Valvasor, na vrhu grajskih stopnic pa je kamnit rimski lev, ki je upodobljen v trebanjskem grbu. Za gradom so ostanki parka, danes preurejenega v vrtičke.

Okolica Trebnjega nudi obilo možnosti za sprehode po slikovitih vinskih goricah, v bližini pa so zanimive tudi kraške jame in ponori Temenice pri Ponikvah. V pobočju nad motelom je nekdaj delovala smučarska vlečnica, na kar danes spominja le še nekaj samotarskih stebrov.

Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen z veliko tablo ob vhodu v mesto z zahodne strani z radijsko vodeno uro, ki kaže točen srednjeevropski čas. Poleg table in ure je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem pa je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.

Pomembni ljudje, ki so se rodili v Trebnjem: zdravnik Janez Verbič (1768 – 1849), učitelj, pesnik, politik in trebanjski župan Emanuel Tomšič (1824 – 1881), mati generala in pesnika Rudolfa Maistra Franja Tomšič (1834 – 1922), gradbeni inženir Franc Tomšič (1838 – 1917), sodnik in astronomski pisatelj Viljem Ogrinc (1845 – 1883), pesnica, pripovednica in narodna delavka Matilda Tomšič – Sebenikar (1847 – 1933), zbiratelj umetnin in starin Karel Friderik Jožef Strahl (1850 – 1929), pravnik Oton Papež (1867 – 1940), publicistka in urednica Ema Peče (1873 – 1965), učiteljica, publicistka in prevajalka ter aktivistka za pravice žensk Minka Govekar – Vasič (1874 – 1950), pravnik in publicist Ivan Vasič (1882 – 1967), pesnik, akademik, dramatik, dramaturg, prevajalec in ravnatelj Drame Pavel Golia (1887 – 1959), strokovni pisatelj in strokovnjak za konje Valdemar Seunig (1887 – 1976), pravnik in pisec člankov Adolf Golia (roj. 1889), novinar, terminolog in lektor Lavoslav Struna (1898 – 1973), ginekolog Pavel Pehani (1899 – 1964), biolog in zdravnik Hubert Pehani (1900 – 1955), jezikoslovec in leksikograf France Tomšič (1905 – 1975), telesnovzgojni delavec in publicist Edi Serpan (roj. 1913), politik in gospodarstvenik Miloš Brelih (1916 – 2002), vrhunska sopranistka Vilma Bukovec (roj. 1920), Nace Bukovec (1921 – 2007), urednik, pesnik in prevajalec Ivan Skušek (1923 – 1976), novinar in kulturni delavec Ivo Tavčar (1924 – 2005) ter sodnik in ustanovitelj Galerije likovnih samorastnikov Janez Gartnar (roj. 1928).

Pekel je gručasto naselje severno od Trebnjega, v njem pa je leta 2010 živelo 73 prebivalcev. Okoli hiš so njive, v dolini pod njimi precej mokrotni travniki, na severni strani pa se razprostira mešani gozd. Območje je bogato z vodo: pod vasjo v Grabnu, je več vodnih izvirov: Graben, Gorenjšček, Križišče, Rupca in Mucljev studenec, v bližnji naravni kotanji Vragovi luknji, ki je bila ob deževju polna vode, pa so v preteklosti napajali živino.

Primštal je gručasto naselje sredi gozda na terasi, severovzhodno od Trebnjega, v njem pa je leta 2010 živelo 27 prebivalcev. Hiše obdajajo sadovnjaki, za njimi so na vzhodni strani proti Rodinam, obdelovalne površine, v širši okolici (Listnica, Imendol, Vrtače) mešani gozdovi s prevlado listavcev, V dolu, Zabrdjevcu in pod Medvedjim selom pa mokrotni travniki. V bližini je več izvirov, največji med njimi je Vrtače, kjer so v preteklosti prali perilo, severozahodno od vasi pa je pod nizkim razvodnim hrbtom med Mirno in Temenico, kraška jama Zijavnica iz katere teče stalen potok. Po imenu sodeč naj bi bil Primštal (Grünes Tal), nemška naselbina iz 14. stoletja.

Gorenje Medvedje selo je strnjena vas v manjši dolini, severovzhodno od Trebnjega, v njem pa je leta 2010 živelo 46 prebivalcev. Svet okoli vasi je rodoviten, le na dnu doline so močvirnati travniki, v višjih legah pa gozd. V bližini sta Hučev studenec in studenec Završje.

Studenec je gručasta vasica severovzhodno od Trebnjega na terasi nad dolino Temenice, v njem pa je leta 2010 živelo 120 prebivalcev. Valovit gričevnat svet se proti vzhodu spušča v mokrotno dolino z več izviri in travniki, njive pa se razprostirajo v Čemplovcih in Na hribu ter po okoliških položnih pobočjih. V najvišjih legah so mešani gozdovi Gorenjšček in Hrib, sredi vasi pa je izvir studenca, ki je bil v preteklosti vir pitne vode. Kraj so v 14. stoletju naselili nemški kolonisti in ga zaradi obilnih izvirov imenovali Brunndorf, ki se je skozi leta preoblikovalo v staro ljudsko ime Prudof.

Grmada je strnjeno naselje jugozahodno od Trebnjega na istoimenskem razglednem hribu, v njem pa je leta 2010 živelo 29 prebivalcev. Vas obdaja valovit kraški svet s številnimi vrtačami, okoli domačij so sadovnjaki ter njive v Pasjeku, Zabukovje, Stevnik, Gornji laz, Dolnji laz, Stari kavc, Du, in Žleb. V višjih delih so gozdovi Bukovje, Strma reber in Debeli hrib, v bližini naselja pa sta bili odkriti dve halštatski gomili in najdbe iz rimskega časa. Na Grmadi sta se v rodbini Šuštar rodila prvi nadškof in metropolit v samostojni Sloveniji Alojzij Šuštar (1920 – 2007), na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, in vrhunska ekonomistka in univerzitetna profesorica Slavka Kavčič (roj. 1938).

Odga je razloženo naselje južno od Trebnjega, na terasah desnega brega Temenice pod gozdnatim Trebnim vrhom (581 m), v njem pa je leta 2010 živelo 165 prebivalcev. K naselju pripada tudi zaselek Kukenberk, nad obema pa poteka avtocesta Ljubljana – Novo mesto. V okolici so kamnita kraška tla in nekaj njiv, ob Temenici zamočvirjeni travniki, nad naseljem pa gozd. V gozdu je več izrazitih vrtač, med njimi najbolj obsežna Mrzla jama, na severnem pobočju Trebnega vrha pa sta znani še nad 100 m dolgi jami: Velika in Mala jama. V Veliki jami so bili odkriti sledovi prazgodovinske poselitve,v Kukenberku pa so prvotno bivali nemški kolonisti, ki so jih v 13. stoletju naselili Ortenburžani.

Repče so gručasta vas jugovzhodno od Trebnjega na slemenu, od koder je lep razgled na Temeniško dolino, v njih pa je leta 2010 živelo 93 prebivalcev. K naselju spadajo tudi Podrepče, ki so nižje v pobočju Trebnega vrha, v okolici vasi pa so njive Podlaz in Zaboršt. Na zahodni strani je Trebni vrh (581 m), ki ga domačini imenujejo tudi Vrhtrebnje, priljubljena izletniška in pohodniška točka Trebanjcev, Repče pa obdajajo gozdovi Šentan hrib, Reber, Stare laze in Dloge, v katerih je največ listavcev, iglavce pa so na območje prinesli s pogozdovanjem. V središču naselja je obnovljen vaški vodnjak.

Nad naseljem so sledovi kopanja železove rude (1880 – 1890), ki so jo vozili v železarno na Dvoru. Med NOB so se tu dalj časa zadrževale različne vojaške enote, leta 1944 pa je bila v vasi 2 meseca komanda mesta Trebnje. V tem času je bila tukaj tudi TV postaja ter partizanska čevljarska in krojaška delavnica.

Vrhtrebnje je razloženo hribovsko naselje tik pod vrhom razglednega Trebnjega vrha (581 m), v njem pa je v letu 2010 živelo 85 prebivalcev. V bližini naselja so številne obdelovalne površine na katerih se goji koruza, pšenica, ječmen, v manjši meri krompir, vrača pa se tudi ajda.

Po ustnem izročilu naj bi na tem kraju stal srednjeveški grad na Kunklnu, kar dokazujejo ostanki kamnov in ometa na katere naletijo pri oranju. Značilna za Vrhtrebnje je tudi gruča kozolcev pred vasjo, ki žal izgubljajo svojo osnovno funkcijo sušenja sena in žita ter prevzemajo funkcijo shrambe kmetijskih strojev in silaže.

V vasi stoji cerkev svetega Jakoba, ki je bila zgrajena leta 1525, v zadnjih petnajstih letih pa je bila deležna temeljite prenove. V njej so vitraži, delo argentinskega Slovenca Marka Jermana, ki upodabljajo svetniške kandidate: Antona Martina Slomška, Friderika Ireneja Barago, Janeza Frančiška Gnidovca, Antona Vovka in Alojzija Grozdeta. Na pročelju cerkve je vgrajen doprsni kip dr. Alojzija Šuštarja, korske stranice krasijo tri slike akademskega slikarja Nikolaja Mašukova, glavni in levi stranski oltar sta bila restavrirana, desni stranski oltar pa na novo izdelan.

Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem je zgrajeno kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja. Nad obeležjem 15. poldnevnika stoji lovski dom Lovske družine Trebnje, v bližini pa planinski dom Planinskega društva Trebnje. Na vrhu Trebnjega vrha (581 m), ki je zaradi lahkega in hitrega dostopa precej obiskan, so trebanjski planinci postavili kovinsko skrinjico z vpisno knjigo in žigom.

Dol pri Trebnjem je gručasta vasica severovzhodno od Trebnjega, v kotlinici ob železniški progi in cesti Trebnje – Mirna, v njem pa je leta 2010 živelo 74 prebivalcev. Na severovzhodni strani naselja je Debeli hrib (334 m), obdelovalne površine Ravnica, Zajka, Duli in Reber se razprostirajo nad železniško progo, v najnižjih legah pa so zamočvirjeni travniki. V večjih višinah je gozd: v Gmajni, Brneku, V Ravni in v Dovcu, južno od naselja pa iz kraške jame priteka potok Zijavnica, ki se izliva v Gomilščico.

Dolenje Medvedje selo je razloženo naselje v dolini med griči, severovzhodno od Trebnjega, v njem pa je leta 2010 živelo 37 prebivalcev. V dnu doline se razprostirajo vlažni travniki, okoli vasice njive, v višjih legah na severni in severovzhodni strani pa mešan gozd. Okoli hiš raste sadno drevje, v vasi je izvir manjšega potoka, ki se v Kamni Gorici izliva v Temenico, v bližini pa sta tudi Možinčev in Kamnarjev studenec.

Viri:

KS Trebnje
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Občina Trebnje